Op{to za autizam

Autizmot pretstavuva do`ivotna razvojna sostojba koja gi poga|a komunikaciite i odnosite so drugite lu|e. Neodamna, {irok rang na asocirani sostojbi bea povrzani so autizmot vodej}i do terminite autisti~en spektar i autisti~en kontinuum. Kako i da e site afektirani imaat tendencija da se prika`at so tri zaedni~ki karakteristiki (poznati kako trijada na naru{uvawa):

• Pote{kotii vo govorot, jazikot i neverbalnata komunikacija - Glaven problem ne e deka deteto ne mo`e da zboruva (iako mal del nikoga{ ne go razvivaat govorot), tuku deka tie imaat pote{kotii vo komuniciraweto. So drugi zborovi, sekoj ~ovek koj ima relativno normalen razvoj na govorot mo`e da ima te{kotija vo iniciraweto na razgovor, vo vra}aweto na prigoden odgovor i vo davaweto na dobrovolni informacii. Deteto mo`e ~esto da povtoruva perfektno, {to se narekuva eholalija, no ne mo`e da gi koristi istite zborovi vo druga situacija za da pobara ne{to (bilo vo momentot ili podocna) za da pobara ne{to. Ist vid na problemi isto taka postoi so fizi~kite odgovori poznato kako ehopraksija.

• Pote{kotii vo socijalnata interakcija - Lu|eto (posebno decata) so autizam ~esto imaat pote{kotii vo zapo~nuvaweto i odr`uvaweto vrski so nim ednakvite po rank. ^esto se slu~uva decata so autizam dobro da se povrzat so nivnite roditeli i onie koi vodat gri`a za niv, no ne i so ostanatite deca. Ova e zaradi toa {to nie kako vozrasni mo`eme obi~no da gi predvidime potrebite na deteto. Bidej}i drugite deca ja nemaat ovaa sposobnost, decata so autizam pravat napor da dejstvuvaat vzaemno so nim ednakvite. Toa ne zna~i deka deteto so autizam ne mo`e da se sprijateli, no ~esto ne znae kako da go napravi toa. U~eweto na decata so autizam na socijalnite ve{tini e kriti~no za nivniot razvoj.

• Pote{kotii so fantazijata i vnatre{niot govor - Imaginarnata igra (kako {to e prepravaweto deka kuklata e bebe ili igra~kata vozilo deka e vistinsko vozilo) e mnogu va`en del od detskiot razvoj. Decata so autizam retko poka`uvaat imaginarna igra i kako rezultat na toa nivniot razvoj e popre~en. Lu|eto so autizam isto taka imaat problemi vo razbiraweto na ~uvstvata na drugite lu|e i vo interpretiraweto na liceviot izraz.

Golem broj termini i obele`ja se koristat za decata i vozrasnite koi pripa|aat na autisti~niot spektar (kako {to se: pervazivni razvojni naru{uvawa, Aspergerov sindrom, Helerov sindrom i semanti~ko-pragmati~no naru{uvawe) i {irok rang na povrzani medicinski sostojbi. Postoi op{to prifateno raziduvawe vo misleweto vo vrska so toa dali ovie asocirani medicinski sostojbi se razli~ni pri~initeli na autizmot, kako {to tvrdat Gillberg & Coleman, ili toa se paralelni fenomeni so zaedni~ki bazi~en genetski mehanizam kako {to be{e zastapuvano od grupata od Institutot za psihijatrija vo London.

Fakti i fantazija

Iako autizmot, kako termin be{e definiran pred 50 godini, toj verojatno bil del od ~ove~kata sostojba niz istorijata.

Kako i da e, neodamne{nite definicii na naru{uvawata neizbe`no vodat do konfuzija, zatoa tuka }e navedeme nekolku pokazateli {to e autizmot, a {to ne e.

Autizmot e ...

Autizmot ne e ...

Prevalencija na autizmot

Neminovno pra{awe na site lu|e e: kolku e ~est autizmot? Kako i da e, sevkupno, statisti~ki signifikantno, ispituvawata ne se tolku ~esti. Naj~esto citirana statistika e deka autizmot se pojavuva na 5 od 10.000 `ivorodeni. Kako i da e, ovaa brojka se fokusira na klasi~niot tip na autizam poznat kako Kanerov sindrom. Vaka zemeno {iroko e prifateno deka autizmot e spektralno naru{uvawe. Istra`uva~ite poka`ale deka prevalencijata mo`e da bide visoka do 91 na 10.000.

Procenkite na prevalencijata na autizmot variraat vo golema merka zavisno od zemjata, rangirani od 2 na 10.000 vo Germanija, do 16 na 10.000 vo Japonija. Ovaa varijacija skoro sigurno se dol`i na razli~nite dijagnosti~ki kriteriumi, iako geneti~kite faktori i vlijanijata na sredinata, kako seu{te nepoznati mo`e da imaat vlijanie.

Istorija

Dali autizmot e nov ?

Iako autizmot e termin sozdaden vo 20. vek, toj ne e nov fenomen. Lorna Ving sugerira na drevnite legendi za “podmetnatite deca” vo koi se veruvalo deka vilite gi kradat i gi ostavaat. Dva primera {to sledat ilustriraat deka autizmot, skoro sigurno, bil prisuten vo istorijata.

 

Bratot Xuniper

Iako Sv. Francis od Asisi umrel vo 1226 godina prviot angliski prevod na Fioretti di Santo Francesco d’Ascesi (malite cve}iwa na Sv. Francis) se pojavil vo 1864 godina. Ova duhovno i `estoko delo na Italijanskata klasika go zapoznava ~itatelot so izdvoeni ~uda na Sv. Francis i negovite najrani sledbenici.

Eden od negovite izbrani u~enici bil bratot Xuniper, ~ovek ~ii {to ponatamo{ni istra`uvawa poka`ale mnogu od klasi~nite atributi na lice so autizam. Eve nekolku primeri od negovite aktivnosti {to sugeriraat deka toj bil lice so autizam.

 

Bratot Xuniper i svinskata noga

Pri poseta na bolen brat, toj go zamolil bratot Xuniper: “Ti }e mi dade{ golema uteha ako mi obezbedi{ svinska noga za jadewe” po {to bratot Xuniper oti{ol vo {uma, kade {to mnogu sviwi jadele, fatil edna, i ja isekol ednata noga i pobegnal, ostavaj}i ja sviwata so ise~ena noga; se vratil vo manastirot, vnimatelno ja izmil nogata i trudoqubivo ja podgotvil i zgotvil. Ovaa bukvalna interpretacija na barawe e ~esta kaj lu|eto so autizam.

 

Bratot Xuniper i “gledam-vidov”

Pri vleguvawe vo Rim negovata slava go privle~e vnimanieto na mnogu lu|e. Bratot Xuniper o~igledno zbunet i sigurno ispla{en od vakov razvoj na nastanite fatil pogled na dve deca igraj}i se “gledam-vidov” i im se pridru`il. Dodeka nasobranata tolpa go ~ekala da zastane, bratot Xuniper ne im obratil vnimanie, namesto toa go naso~il celoto svoe vnimanie na igrata. Ovaa pojava na stereotipno odnesuvawe izgleda e odgovor na nevoobi~aeni i zapla{uva~ki nastani- povtorno karakteristi~no odnesuvawe zaedni~ko za lu|eto so autizam.

 

Kako bratot Xuniper padnal vo ekstaza?

Vo 12. poglavje na Malite cve}iwa na Sv. Francis bilo napi{ano slednoto: dodeka bratot Xuniper eden den ja slu{al misata so golema posvetenost padnal vo ekstaza koja prodol`ila dolgo vreme. Koga se povratil, toj ka`al so golem duhoven `ar na drugite sve{tenici: “O, moi bra}a, koj vo ovoj svet e tolku blagoroden za da prezira da nosi ko{nica so kal okolu svetot vo nade` za obezbeduvawe ku}a polna so zlato?”

Sekako posle tolku vreme nevozmo`no e da se znae {to to~no ja predizvikalo ekstazata, no mo`ebi bilo rezultat na epilepti~en napad? U{te edna sostojba povrzana so autizam.

 

Divoto mom~e od Ejveron

Do 19. vek nikoj seriozno ne zapo~nal so prou~uvawe na licata koi poka`uvale trijada na naru{uvawa koi gi karakteriziraat licata so autizam (iako bilo seu{te rano da se prepoznaat kako takvi).

Vo januari 1801 godina, na francuskiot doktor, Jean-Marc-Garpard Itard mu bilo dadeno da se gri`i za mom~e od okolu 12 godini koe bilo najdeno kao `ivee divo vo {uma. Deteto ponatamu imenuvano kako Viktor bilo nemo, bilo izolirano od ~ove~ki kontakt od rana vozrast. Viktor gi poka`al slednite karakteristiki koi jasno sugeriraat deka toj bil autisti~en:

• Nikoga{ ne nau~il da zboruva;

• Imal “re{itelna sklonost za red”;

• Gi turkal lu|eto kon predmetite koi sakal da gi upotrebuva;

• Ne igral so igra~ki od konstruktiven tip;

• Itard isto taka primetil dodeka go podu~uval Viktor kako da se odnesuva vo socijalna situacija, koga taa situacija bila povtoruvana na razli~no mesto, toj }e se vratel na prethodnoto odnesuvawe. 

• Niz negovata rabota so Viktor, Jean-Marc Gaspard Itard stanal poznat kako tatko na defektologijata. Toj bil prviot istra`uva~ na zada~ite od podu~uvaweto na dete koe bilo “razli~no”. Pove}e godini posle Itard mnogu defektolozi i psiholozi se zainteresirale da gi napravat lu|eto kako Viktor funkcionalen del od op{testvoto.

Vsu{nost negovite idei bile preneseni preku negovite studenti Edouard Seguin do Maria Montessori i seu{te do dene{en den vlijaat na metodite vo defektologijata.

 

Leo Kaner

Do 1940 godina imalo mnogu rabota vo barawe na individui i opi{uvawe na nivnite sostojbi. Toa bilo samo vo prviot del od 20. vek koga istra`uva~ite zapo~nuvale da nabquduvaat grupi na deca i da gi sporeduvaat nivnite naviki na odnesuvawe i da baraat sli~nosti.

Leo Kaner, psihijatar od Univerzitetot Johns Hopkins vo Amerika, prepoznal deka golem broj na deca prateni na negovata klinika poka`ale sli~ni karakteristiki koi gi narekol “ran infantilen autizam”, zborot autizam izveden od gr~kiot zbor za “vo sebe”.

Iako toj detalno gi opi{al karakteristikite na 11 deca koi {to gi videl me|u septemvri 1931 i fevruari 1943 godina, imalo odredeni karakteristiki koi bile univerzalni i gi selektiral onie krucijalni za dijagnozata:

Dlabok nedostatok na afektiven emocionalen kontakt so drugite lu|e;

Intenzivno insistirawe na ednoli~nost vo nivnoto sekojdnevie;

Nemost ili abnormalnost vo govorot;

Fascinacija so predmeti za manipulirawe;

Visoko nivo na vizuelno-prostorni ve{tini ili rutinska memorija na golemi problemi so u~ewe vo drugi oblasti

Atraktivna, budna, inteligentna pojava.

Kanerovata pionerska rabota bila bavna za da stane popularna, no sega e fokus na mnogu internacionalni istra`uva~ki raboti.

 

Hans Asperger

Vienskiot doktor Hans Asperger, koj rabotel isto vreme so Leo Kaner izdal trud koj opi{uva {ema na odnesuvawe na nekolku mladi mom~iwa so normalna inteligencija i poremetuvawe na govorot, no isto taka poka`uva sli~no na autizam odnesuvawe i poka`uva sli~no na autizam odnesuvawe i poka`uva nepotpolnost vo socijalnite i komunikaciskite ve{tini.

• Asperger zabele`al sli~nosti so Kaneroviot sindrom, no isto taka primetil i nekoi glavni razliki:

• Dodeka Kaner izjavil deka 3 od negovite 11 pacienti voop{to ne zboruvaat i ostatokot retko upotrebuval jazik za komunikacija, Asperger zabele`al deka negovite prou~uvani pacienti zboruvaat “kako mali vozrasni”.

• Imalo isto nesoglasuvawa koi se odnesuvale na grubata koordinacija i finite motorni aktivnosti. Kaner izvestil deka prvoto bilo siroma{no, vtoroto bilo mnogu dobro, dodeka Asperger zabele`al deka dvete bile neprirodni

• Kaner veruval deka u~eweto so naviki mo`e da e najdobar metod za napreduvawe na liceto so autizam, dodeka Asperger sugeriral deka negovite pacienti bile “apstraktni misliteli” i zatoa dejstvuvale najdobro spontano.

Moderno mislewe i pristapi

So opse`nata istra`uva~ka rabota na Lorna Wing i Judith Gould vo Kambervel (UK) stanalo jasno deka dvete dijagnozi na Kaner i Asperger bile to~ni. So pregled na golem primerok na deca vo edna oblast na London, Wing i Gould mo`ele da poka`at deka Kaneroviot i Aspergeroviot sindrom se delovi na {irok rang na poremetuvawa koi gi zafa}aat socijalnite interakcii i komunikacijata. Ova vodelo do pretstava za “autisti~ni spektralni naru{uvawa” i do ideja za trijada na naru{uvawa.

Trijada od naru{uvawa

1. Naru{uvawa vo socijalnata interakcija

Odvoenata grupa

Ova e naj~estiot tip na socijalno naru{uvawe. Odnesuvaweto vklu~uva:

• odnesuvawe kako drugite lu|e da ne postojat;

• mal ili neprisuten kontakt so o~ite;

• ne odgovara koga mu se zboruva;

• lica bez ekspresija so isklu~ok pri ekstremno zadovolstvo, lutina ili stres;

• nema odgovor na miluvawe;

• ako ne{to e potrebno, gri`livo so racete mo`e da trgnat kon predmetot;

• mo`e kako zdravo dete da reagira na grubata igra, no potoa toj se vra}a na povle~enoto dr`ewe po strana;

• se ~ini deka se vo “svoj sopstven svet”.

Pasivnata grupa

Najmalku ~esta grupa, koja gi vklu~uva:

• deteto prifa}a socijalni pribli`uvawa;

• mo`e da se sretne vko~anet pogled vo drugite;

• mo`e da bide vklu~eno kako pasiven del od igrata.

Aktivna no ~udna grupa

Decata od ovaa grupa vospostavuvaat aktiven pristap, no toj kontakt go ostvaruvaat na ~uden na~in vklu~uvaj}i:

• ne obrnuvaat vnimanie kon drugata strana;

• slab kontakt so o~i i pokraj toa {to ponekoga{ zjapaat premnogu dolgo;

• mo`at da se pregrnuvaat ili da stiskaat raka premnogu silno.

Premnogu formalna, arogantna grupa

Gledano vo podocne`na faza na `ivotot ova odnesuvawe e ~esto kaj najsposobnite li~nosti so autizam. Voobi~aeno se prisutni slednite karakteristiki:

• isklu~itelno kulturni i formalni;

• imaat dobro nivo na jazik;

• premnogu se trudat da se pokoruvaat na pravilata za socijalna interakcija bez vistinsko nivno razbirawe.

2. Naru{uvawa vo komunikacijata

Koristewe na govorot

Kaner poso~i na nedostatokot vo govorot vo negovite dijagnozi. Koristeweto na govorot varira od voop{to da go nema (vo 20% od slu~aite) do mnogu dobro nivo na jazik. Voobi~aenite problemi vo govorot vklu~uvaat:

povtoruvawe na zborovi koi im se ka`ani (eholalija);

barawe na raboti so povtoruvawe na frazi koi asociraat na akciite, na primer: “Dali saka{ ~a{a ~aj” namesto “Jas sakam ~a{a ~aj”;

nedostatok na svrznici vo re~enicata kako: “vo”, “na”, “bidej}i”, “pod”, taka da na primer deteto mo`e da ka`e “Idam kola prodavnica”, izostavuvaj}i gi svrznicite;

objasnuvaj}i vo pove}e detali od potrebnoto;

dolgi odgovori na pra{awata iska`ani kako da se nau~eni od kniga.

 

Razbirawe na govorot

Kako {to varira govorot taka varira i razbiraweto na govorot. Duri i vo najlo{ite slu~ai pove}eto lu|e so autizam mo`at da razberat del od govorot. Pote{kotiite se iska`uvaat vo pove}e situacii:

• koga predmetot ima pove}e od edno ime kako {to e sad (da se izmie ili jade?);

• konfuzija vo zvu~eweto na zborovite na primer: meta i mete;

• literaturnata interpretacija mo`e da pretstavuva problem, zamislete da zemete fraza kako {to e “vrne{e ma~ki i ku~iwa” ili “dali si go izgubil tvojot jazik” literaturno;

• humor, posebno toj koj e povrzan so verbalna dvosmislenost mo`e da pretstavuva te{kotija za li~nostite so autizam.

Intonacija i kontrola na glasot

Ima pove}e karakteristiki povrzani so na~inot na govor koi mo`at da bidat zabele`ani kaj licata so autizam, tie vklu~uvaat:

problemi so ja~ina na glasot- po nekoga{ e preglasno, no po~esto e tivko;

glasot mo`e da zvu~i mehani~ki ili monotono;

izgovorot na zborovite mo`e da bide prenaglasen.

Upotreba i razbirawe na neverbalnata komunikacija

Govorot e samo eden od mnogute na~ini na koi lu|eto komuniciraat. Site vidovi na gestikulacija pridru`eni so govorot vklu~uvaat: subtilni pridvi`uvawa na o~ite, dvi`ewa so dlankite i racete i promena na pozite. Lu|eto koi ne se autisti~ni, no imaat naru{uvawa na primer vo govorot se sposobni da primenuvaat ostanati na~ini na komunikacija. Od druga strana lu|eto so autizam imaat osnovni pre~ki vo komunikacijata koi ne se zadr`uvaat samo na govorot. Ottuka licata so autizam imaat pomala verojatnost da razvijat dopolnitelni komunikaciski sposobnosti, a dodeka kaj tie se pozna~itelni pre~ki koi normalno bi nau~ile jazik so manuelni znaci nikoga{ nema da go upotrebuvaat spontano.

3. Naru{uvawa vo imaginacijata

Kako {to ve}e vidovme edna od karakteristikite na autizmot e nesposobnost za igra ili kreirawe na imaginarni aktivnosti. Taka, kamionot igra~ka stanuva sredstvo za igrawe samo ako vrteweto na trkaloto mu obezbeduva stumulacija. Nekoi posposobni lu|e so autizam razvivaat niza na nastani {to izgleda kako igra, no podetalna opservacija poka`uva deka nizata postojano se povtoruva.

Nedostatokot na imaginativna igra vodi kon ograni~enost ili nerazbirawe na emociite na drugite lu|e, taka da lu|eto so autizam imaat te{kotii vo deleweto na sre}a ili taga so drugite. Mnogu lu|e so autizam nao|aat zadovolstvo vo posebni interesi.  

Povtoruva~ki stereotipni aktivnosti

Mnogu lu|e so autizam poka`uvaat stereotipni aktivnosti od ovoj rang od najednostavni kako {to se:

vkus, mirisawe, ~uvstvuvawe ili mek dopir na razni povr{ini;

slu{awe na mehani~ki zvuci kako ma{ina za perewe;

vklu~uvawe i isklu~uvawe na svetlo;

vrtewe na predmeti;

udirawe na glavata.

Ovie ednostavni stereotipii mo`e da traat do adultnata vozrast. Pokomleksnite stereotipni odnesuvawa vklu~uvaat:

slo`eni telesni dvi`ewa;

redewe na predmeti {to ne mo`e da se dvi`at do dolgi nizi;

dolgi rutinski aktivnosti pred spiewe;

raspored na sedewe na familijata za vreme na obroci na to~no opredeleni mesta;

privrzuvawe za ~udni predmeti kako par~iwa konec ili lisja;

sobirawe ~udni objekti kako {to se polirani konzervi;

kaj posposobnite lu|e so autizam mo`e da se najde fasciniranost od vremeto, rasporedi, broevi na vozovi, i.t.n.

Mnogu od gorespomenatoto ne e prisutno vo adultna vozrast, no fasciniranosta so broevi i nizi obi~no prodol`uva.

4. Drugi karakteristiki

Lorna Wing zabele`uva brojni dopolnitelni karakteristiki, koi sami po sebe ne se univerzalni i ne se kriti~ni za dijagnoza. Ova vklu~uva:

5. Odgovori na senzorni stimulacii

Lu|eto so autizam mo`at da reagiraat na zvu~nite i vizuelnite stimulacii na neobi~ni na~ini:

6. Nesoodvetno odnesuvawe

Nesoodvetno, so pote{kotii odnesuvawe e ~esto kaj decata so autizam, koe mo`e da se manifestira na pove}e na~ini:

[to go pri~inuva autizmot

Psihogenata teorija se otfrla

Vo ranite 60-ti godini, samo nekolku godini otkako Kanner i Asperger definirale delovi od autisti~niot spektar, psihogenata teorija za autizmot po~nala da napreduva. Ovaa teorija, denes celosno nepodr`ana, sugerira (so malku podatoci) deka na~inot na koj roditelite gi odgleduvaat svoite deca mo`e vsu{nost da go predizvika autizmot. Nekoi odele duri dotamu predlagaj}i ovie deca da bidat odvoeni od nivnite roditeli kako del od tretmanot.

Razvoj na znaeweto

Vo kasnite 60-ti istra`uvaj}i go na~inot na funkcionirawe na mozokot i kako procesite na mozo~niot razvoj mo`at da se poremetat pred i posle ra|aweto se dojde do soznanie deka autizmot be{e vsu{nost spektar na sostojbi i deka toj pretstavuva naru{uvawe vo razvojot.

A sega {to go predizvikuva autizmot

Otkako istra`uva~ite gi otfrlija emocionalnite pri~ini za autizmot stana jasno deka mora da ima biolo{ka osnova vo naru{uvaweto. Ima brojni zna~ajni pokazateli za biolo{kata pri~ina:

1. Autizmot ~esto e pridru`uvan so drugi nevrolo{ki simptomi;

2. Autizmot ~esto e asociran so drugi pote{kotii vo u~eweto;

3. Autizmot ~esto e pridru`uvan so epilepsija;

4. Majkite na lu|eto so autizam ~esto ka`uvaat za pote{kotii vo tekot na bremenosta;

5. Drugi sostojbi kako {to se virusnite infekcii, metabolni sostojbi i genetski abnormalnosti se tesno povrzani so autisti~niot spektar na naru{uvawa.

Zajaknati so ovaa teorija istra`uva~ite bea soo~eni so mo`nosta da se obidat da ja iznajdat pri~inata. Kako i da e, stana jasno mo{ne brzo deka bi bilo neverojatno edna edinstvena biolo{ka pri~ina da go predizvikuva autizmot. Najposle ima mnogu lica koi nemaat nekoja vidliva medicinska sostojba koja bi bila verojatna za da go predizvika naru{uvaweto i koi {to nemaat pote{kotii vo u~eweto i ne se epilepti~ari.

Me|utoa, koga bile napraveni studii na grupa na deca so autizam, istra`uva~ite zabele`ale deka golem broj na poznati tipovi na medicinski sostojbi bile pronajdeni koga gi sporedile so grupite na deca koi ne se dijagnosticirani kako autisti~ni.

Na ovoj na~in implikacijata be{e jasna- vo site slu~ai na lica so autizam biolo{kata pri~ina le`i zad naru{uvaweto, iako prirodata na ovaa pri~ina e identifikuvana vo mnogu mal broj na slu~ai.

Koi delovi na mozokot se zafateni?

Pred da pogledneme vo mo`nite medicinski sostojbi koi vodat kon autizam, vredno e da se pogledne i na podatocite za nevrolo{kite abnormalnosti. Isto taka e va`no da se zabele`i deka “o{tetuvaweto na mozokot” samo po sebe e emotiven termin. Mnogu od licata so autizam izgledaat prili~no prose~no, pa taka kako e mo`no naru{uvaweto da se zabele`i? Odgovorot e deka nie ne znaeme, ili seu{te ne znaeme dovolno precizno. Instrumentite koi ni se dostapni za analiza se relativno grubi sporedeno so ogromnata slo`enost na mozokot.

Sepak mozo~nite abnormalnosti ~esto se nao|aat kaj licata so autizam i ottuka sledi deka onie koi {to nemaat zabele`livi anomalii se ednostavno nadvor od ona {to dene{nata nauka mo`e da go detektira.

Dokazite

Prisustvoto na najrazli~ni tehniki koi se koristeni za da se dobijat slikite na mozokot, vklu~uvaj}i ja kompjuteriziranata tomografija (KT), skenovite i magnetnata nuklearna rezonanca (MNR) vo nekolku studii gi objasnuvaat abnormalnostite vo razli~ni delovi na mozokot. Slednite oblasti se izdvoeni za da se obrne posebno vnimanie:

• abnormalnosti vo frontalniot lobus-oblasti vo mozokot odgovorni za planirawe i kontrola;

• abnormalnosti vo limbi~kiot sistem-del od mozokot odgovoren za emocionalnata regulacija;

• abnormalnosti vo mozo~noto steblo, 

• mozo~na komora ili vo maliot mozok- delovi koi rakovodat so motornata koordinacija.

Ona {to ova istra`uvawe go poka`uva e toa deka vo mnogu slu~ai anomaliite na mozokot se povrzani so licata so autizam. Istra`uvaweto na mozokot poka`a deka pome|u 30% i 50% od decata so autizam imaat nenormalno visoki nivoa na serotonin vo krvta, hemiska supstancija odgovorna za prenos na signali vo nernite kletki.

Edno prodol`eno istra`uvawe vo ovie oblasti ponatamu }e go podobri na{eto znaewe za toa koi delovi od mozokot se afecirani kaj licata so autizam. Da se vratime nanazad i da pogledneme {to e toa {to mo`e da go predizvika ova naru{uvawe.