![]() |
|
||||||||||
|
|
|||||||||||
|
RAZVOJNO SOVETUVALI[TE -BITOLA
Osnovawe: vo 1982 godina pri Dom za narodno zdravje vo Bitola Adresa: ul. "Ivan Milutinovi}" b.b. Telefon: +389-97-33-320 Faks: +389-97-37-112 Rakovoditel: D-r Anastasija Petrovska Celi i zada~i na ustanovata: Organizacija na rabotata: Stru~niot tim koj e anga`iran vo izvr{uvawe na ovie dejnosti se sostoi od: dva lekara-pedijatari, defektolog-somatoped, psiholog i medicinska sestra, a po potreba se vklu~uvaat i drugi profili. Lekarot-pedijatar vr{i lekarski pregled so {to ja procenuva sostojbata po sistemi, fizi~kata sostojba, mentalniot status i socio-emotivniot razvoj. Defektologot go ispituva postoeweto na somatskiot ili psihi~kiot nedostatok. Dokolku se ustanovi postoewe od toj tip, istiot sproveduva rana rehabilitacija na odredeniot vid na devijacija koristej}i gi site preostanati sposobnosti i educiraj}i gi roditelite istoto da go sproveduvaat doma. Tretmanot koj defektologot }e se odlu~i da go sprovede mo`e da e od tipot na; Psihologot sproveduva psiholo{ki ispituvawa na decata vo odreduvawe na nivnoto intelektualno nivo.Toj voedno ja ispituva i umstvenata zrelost za poa|awe vo u~ili{te. Medicinskata sestra mu pomaga na pedijatarot vo sproveduvawe na sekojdnevnite merki vo korist na pacientite pritoa vodej}i ja celokupnata dokumentacija za sekoj od niv pooddelno. Va`no e ovde da se spomene deka celokupnata dokumentacija e sredena vo dva registra i toa: Postignatite rezultati na sovetuvali{teto se gledaat spored procentot na opfateni de~iwa. Vo toj pogled postignat e ogromen uspeh so ogled na odnosot na novorodeni deca, onie so faktor na rizik, onie opfateni vo razvojnoto sovetuvali{te i onie prijaveni koi se so faktor na rizik. Na primer, vo tekot na 1987 godina od brojot na novorodeni koj iznesuval 1.847, vo sovetuvali{teto se prijavile 1.430 od koi 286 se deca rodeni so rizik. Obezbeden e navremen tretman za 15.5% rizi~ni deca od vkupnata novorodena populacija na teritorija na op{tina Bitola. Treba da se iznese i faktot deka toj procent vo narednite godini e vo postojan podem nosej}i ja stapkata od 17.5% (1989), 21.3% (1991) itn. Vo odnos na etiologijata se zadr`uva sli~en trend na zastapenost kade dominiraat perinatalnite komplikacii i intervencii so najgolem procent od 19% do 22%, a potoa nedonosenosta i postnatalnite komplikacii so okolu 6% do 8%. Po izvedenite tretmani, postignatite pozitivni rezultati se so procent od 92%, nezadovolitelni se 5.5% i 2.5% se sprovedeni vo drugi institucii.
Pregled na vrabotenite kadri
|
|
Copyright ©
2000-2006; Makedonsko
nau~no zdru`enie za autizam, |